Danes je mlado žito ob božiču samo okras, čeprav je šega znana že več tisočletij v srednji Evropi in tudi na bližnjem Vzhodu. V Sloveniji ga imenujemo različno: “božično žito” na Gorenjskem, “kaljeno” žito na Štajerskem, “pšeničko” na Dolenjskem ter “večno življenje” v Beli Krajini. Šege se danes ljudje držijo iz navade, tu in tam pa verujejo, da bo letina prihodnje leto obilnejša. Najbolj priljubljeni setveni dan je god sv. Barbare (4. dec.), na Marijin praznik (8. dec.) in god sv. Lucije (13. dec.).
Pšenico smo sejali v okrasne lončke iz modelirne mase. Mlado žito postavimo k jaslicam ali kot praznični okras na mizo.
